FRIEDENSREICH HUNDERTWASSER

UVOD

Hundertwasser je bil avstrijski slikar, grafik, arhitekt, oblikovalec in ustvarjalec samosvojega dekorativnega ter izrazito barvnega domišljijskega likovnega sveta. Navduševala ga je dunajska secesija, ki jo je pod vtisom potovanj oživljal v akvarelih, sestavljenih iz barvnih vijug in spiral. Preoblikoval in oblačil je stavbe. Priljubljenost in visoka prodajnost ga je pripeljala na vrh svetovne slave.

Najbolj je znan kot arhitekt. Nekaj njegovih znanih projektov:

  • Hundertwasserjeva hiša (Dunaj)
  • Tovarna Rosenthal (Selb)
  • Mierka Getreidesilo (Krems)
  • Cerkev Sv. Barbare (Barnbach)

Slika 1: Friedensreich Hundertwasser

ŽIVLJENJEPIS

HUNDERTWASSER se je rodil 15. decembra leta 1928 na Dunaju kot Friedrich Stowasser, umrl pa 19. februarja leta 2000 v Tihem oceanu v bližini Nove Zelandije.
Študiral je umetnost na Umetniški akademiji na Dunaju, zadnje leto študija pa je začel potovati; najprej po Italiji, naslednje leto se je preselil v Pariz, leta 1951 pa je potoval v Maroko in Tunizijo.

Leta 1967 so se njegove grafike in plakati začeli zelo dobro prodajati, po tem pa je njegova kariera zablestela.

Slika 1.2: Hundertwasser, za njim pa en njegovih arhitekturnih podvigov

Razvil je svojo teorijo petih kož/plasti. Trdil je, da ima vsak človek več kož. Sprva je prepoznaval le tri: kožo, oblačila in hišo. Ponovno je našel svojo prvo kožo, in sicer tako, da je odstranil svojo drugo kožo (oblačila), in s tem oznanil svojo pravico do tretje kože (hiše). Po ideološkem preobratu leta 1972 pa je teoriji dodal še dve koži: družbeno okolje ter identiteto (družina, narod, sorodniki, prijatelji) in planetarno kožo (biosfera, zrak, zemeljska skorja).

Slika 2: F. H., Skica petih kož

DELA

Hundertwasserjeva hiša

To je stanovanjska hiša, v kateri so tla neravna, saj je menil, da so taka tla »melodija za noge«. Streha je pokrita z zemljo, travo in drevesi, ta pa rastejo kar v stanovanjih in širijo veje skozi okna. Ima 52 stanovanj, 20 pisarn, 3 skupne terase ter kar 250 dreves in grmov. Hiša je nastala med letoma 1983 in 1986, zgradil pa jo je zastonj, saj raje ni prejel plačila, kot pa dopustil, da na istem mestu zgradijo kaj grdega.

Slika 3: Friedensreich Hundertwasser, 1983-86, Hundertwasserjeva hiša

Za vse njegove arhitekture velja, da so barvite, valovite, vsebujejo pa veliko naravnih materialov, naravo ter posebne arhitekturne detajle. Bil je namreč prepričan, da so ljudje zamorjeni prav zaradi grde, sterilne in nedomiselne arhitekture.

Tovarna Rosenthal

Tovarne, ki stoji v Selbu, Hundertwasser ni zgradil, pač pa je v letih 1980 – 1982 preuredil njeno zunanjo podobo: fasado in parkirišče. Ni mu bilo všeč, da je moral ravne linije nadstropij in oken obdržati; želel si je, da bi jo lahko preuredil v celoti.

Slika 4: Tovarna Rosenthal pred preureditvijo

Slika 5: 1980-82, Friedensreich Hundertwasser, tovarna Rosenthal po preureditvi

Rupertinum

Tudi galerijo moderne umetnosti v Salzburgu je le preuredil (1980 – 1987). Pri preureditvi njene fasade je bil v dvomih, ali je umetniška fasada v tem mestu kršitev zakona o ohranjanju zgodovinskega dela mesta, zato je namestil le t.i. »jezične brade« na spodnje strani nekaterih oken. A vse so bile nameščene le ob njegovi razstavi.

Slika 6: 1980-87, Friedensreich Hundertwasser, Rupertinum

Mierka Gatreidesilo

To je ogromen blok, ki stoji v Kremsu. V drugi svetovni vojni je bil pobarvan z umazano rjavo za kamuflažo, leta 1981 pa je dobil novega lastnika, ki je najel Hundertwasserja, da bi jo preuredil. Njegovi načrti so bili obsežni, a jih žal niso izvedli v celoti; uporabili so le nekaj njegovih idej.

Slika 7: 1981, Friedensreich Hundertwasser, detajl bloka Mierka Getreidesilo

Cerkev svete Barbare (Bärnbach)
To cerkev je preuredil med letoma 1987 in 1988 pod pogojem, da se tudi okolica cerkve vključi v načrtovanje. Zasnoval je 12 vrat, za vsako od večjih verstev na svetu, in s tem pripomogel k strpnosti in sožitju med njimi. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je cerkev postavljena sredi industrijskega območja.

Slika 8: 1987-88, Friedensreich Hundertwasser, Cerkev sv. Barbare

Slika 9: Friedensreich Hundertwasser, cerkev sv. Barbare od strani

Detajli

V svoji arhitekturi je uporabljal ogromno detajlov, saj je z njimi zgradbo naredil zanimivejšo in očem bolj privlačno. Njegovi najbolj značilni elementi so stebri, stolpiči, vodnjaki, kupole, itd. Te in druge arhitekturne elemente je pogosto krasil z mozaiki, živimi barvami ter zlato in srebrno. Tudi pri detajlih se je izogibal ravnim linijam.

Slika 10: Friedensreich Hundertwasser, primer detajlov na fasadi ene izmed Hundertwasserjevih arhitektur

Slika 11: 1983-86, Friedensreich Hundertwasser, vodnjak pred Hundertwasserjevo hišo

ZAKLJUČEK

Ob pisanju te seminarske naloge sem odkrila tudi dve zelo zanimivi skici, ki kažeta na njegovo likovno senzibilnost in skrb za okolje.
Prva je rešitev, kako posaditi drevo na in v hišo. Hundertwasser je ljubil naravo in zelo cenil drevesa. Zavedal se je, kako pomembna so in jih zato skušal približati ljudjem, da bi jih vsi prav tako ljubili in skrbeli zanje. Menil je, da ima vsakdo dolžnost, da posadi drevo. S tem bi se znebili monotonije in v mesta ponovno vnesli naravo. Objekte pa je tudi želel narediti okolju prijaznejše, saj je izgled tako bolj naraven in je prisotnega manj likovnega onesnaževanja, ki je po njegovem mnenju najhujša oblika onesnaževanja. V hiši je torej stanovanja podaril drevesom.

Slika n: Friedensreich Hundertwasser, skica stanovanja za drevesa

Druga pa je rešitev za avtoceste in njihovo onesnaževanje, tako likovno, zvočno, kot prostorsko. Problem je rešil tako, da jih je »spravil v tla«. Tako je več prostora za drevesa na obokih zemlje čez avtocesto. Oboki imajo trojno funkcijo – ne samo, da dajejo več prostora drevesom, in da je avtocesta posledično manj vidna (likovno onesnaževanje), ampak tudi zvok usmerjajo navzgor, tako da se prometa prav nič ne sliši.

Slika m: Friedensreich Hundertwasser, skica manj onesnaževalne avtoceste

Za predstavitev sem izbrala Hundertwasserja, ker prav tako kot on ne maram ravnih linij in ljubim barve. V misli se mi je vtisnil tudi njegov citat: »Danes živimo v zmešnjavi ravnih linij, v džungli ravnih linij. Če ne verjamete, se potrudite prešteti vse ravne linije, ki vas obkrožajo. Potem boste razumeli, saj nikoli ne boste nehali šteti.« – Manifest proti racionalizmu v arhitekturi, 1958

SUMMARY
Friedensreich Hundertwasser was an Austrian author and architect. He also worked in the field of environmental protection and was an opponent of »straight line«, which is manifested in his architecture. The most common themes in his work utilised bright colours, organic forms, a reconciliation of humans with nature, and a strong individualism, rejecting straight lines.

VIRI

Besedilni viri:

– RAND, Harry .1993. HUNDERTWASSER. Köln: Knjižnica – Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, [Citirano; 1.12.2014, 13:07].

– Slovenski veliki leksikon. 2007. Marta Kocjan – Barle in Drago Bajt (ur.). 1. Izd., 1. Natis. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba.

– Friedenreich Hundertwasser. Wikipedija prosta enciklopedija. [Citirano 1.12.2014; 13:07]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://sl.wikipedia.org/wiki/Friedensreich_Hundertwasser>

– Naslov: Hundertwasser vnesel nekaj barve na Dunaj. 2008. RTV SLO. [Citirano 18. 10. 2016; 9:33]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.rtvslo.si/tureavanture/evropa/hundertwasser-vnesel-nekaj-barve-na-dunaj/201409>

– Naslov: Dunaj: Hundertwasser. 2010. Marmelina. [Citirano 18.10. 2016; 9:42]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://marmelina.si/za-dusco-privezat/pot-pod-noge/dunaj-hundertwasser>

– Naslov: Friedensreich Hundertwassers Welt der Farben und Rundungen. 2011. Volcania. [Citirano 18.10. 2016; 9:48]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://volcania.wordpress.com/tag/rosenthal-fabrik/>

– Naslov: ARCH 29, 855 ROSENTHAL FACTORY, ROSENTHAL FABRIK. Hundertwasser. [Citirano 18. 10. 2016; 9:45]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.hundertwasser.com/arch/view-29>

– Naslov: Hundertwasser’s Painting – Individuality and Significance. Kunst haus Wien, Museum Hundertwasser. [Citirano 18. 10. 2016; 9:59]
<http://www.kunsthauswien.com/en/museum/art-and-style>

Viri slik:

Slika 1:
– Hannes Grobe, 1998., Friedensreich Hundertwasser, [internet]. [Citirano 3. 2. 2016; 11.03]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://fr.wikipedia.org/wiki/Friedensreich_Hundertwasser#/media/File:Hundertwasser_nz_1998_hg.jpg> [CC BY-SA 2.5] (CC BY-SA 2.5)

Slika 1.2:
– Vincze Péter Antal , Hundertwasser in za njim en njegovih arhitekturnih podvigov, [internet]. [Citirano 25. 10. 2018; 14:56]. Dostopno na spletnem naslovu:<http://travelvinpet.blogspot.com/2014/05/hundertwasser-termeszet-epitesze.html> (ni podano)

Slika 2:
– Sofia Monardo, Skica petih kož, [internet]. [Citirano 8. 11. 2016; 8:15]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://4.bp.blogspot.com/-Qh9tXwQ19Io/TvI2I8VOEJI/AAAAAAAAACM/bX_oYShA0JE/s1600/5_skins_of_man.gif>  ©*

Slika 3:
– Stefanie Laubscher, Hundertwasser house [internet]. [Citirano 7. 3. 2019; 15:01]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://pixabay.com/photos/hundertwasser-hundertwasser-house-1276544/> (CC)

Slika 4:
Neznani avtor, Tovarna Rosenthal pred preureditvijo, [internet]. [Citirano 25. 10. 2018; 15:13]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://hundertwasser.com/oeuvre/75-architecture/3737-rosenthal-factory> ©*

Slika 5:
Dostopno na spletnem naslovu:
– Corradox, Rosenthal porcelain factory in Selb, [internet]. [Citirano 18. 4. 2019: 15:04]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Selb_Rosenthal-Fabrik.JPG> (CC)

Slika 6:
– Arne Müseler, Rupertinum, [internet]. [Citirano 7. 3. 2019; 15:24]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/82/Rupertinum_salzburg_2.jpg> CC

Slika 7:
– Neznani avtor, Detajl bloka Mierka Getreidesilo, [internet]. [Citirano 25. 10. 2018; 15:26]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://myvezde.com/puteshestvuyu/dostoprimechatelnosti/marshruty-dlya-lyubitelej-arhitektury-fridensrajh-hundertvasser> ©*

Slika 8:
– AzzQim, Cerkev Sv. Barbare, [internet]. [Citirano 4. 4. 2019; 12.53]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Search&title=Special:Search&redirs=0&search=hundertwasser+church&fulltext=Search&fulltext=Advanced+search&ns0=1&ns6=1&ns14=1&advanced=1#/media/File:Hundertwasser_church.jpg> (CC)

Slika 9:
– Dennis Jarvis, Side of the church, [internet]. [Citirano 4. 4. 2019; 13:00] Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Search&title=Special:Search&redirs=0&search=hundertwasser+church&fulltext=Search&fulltext=Advanced+search&ns0=1&ns6=1&ns14=1&advanced=1&searchToken=aa3iedcg9g810h5vzln982lvx#%2Fmedia%2FFile%3AAustria-01082_-_Side_of_the_Church_%2821408729848%29.jpg> (CC)

Slika 10:
– Petr Vodička, Spittelau – detail, [internet]. [Citirano 4. 4. 2019; 13:07] Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Search&redirs=0&search=hundertwasser%20detail&fulltext=Search&ns0=1&ns6=1&ns14=1&title=Special:Search&advanced=1&fulltext=Advanced%20search#/media/File:Spittelau_-_detail.jpg> (CC)

Slika 11:
– Dietmar Rabich, Wien, Hundertwasserhaus, [internet]. [Citirano 4. 4. 2019; 13:13]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Search&title=Special:Search&redirs=0&search=hundertwasserhaus&fulltext=Search&fulltext=Advanced+search&ns0=1&ns6=1&ns14=1&advanced=1&searchToken=dho342tlalsofxgvtz6sbdi81#%2Fmedia%2FFile%3AWien%2C_Hundertwasserhaus_–_2018_–_3175.jpg> (CC)

Slika n:
– Megi Moher, Skica stanovanja za drevesa, [internet]. [Citirano 8. 11. 2016]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.pithandvigor.com/wp-content/uploads/2012/12/plan_hundertwasser.jpeg> ©*

Slika m:
– Neznani avtor, Skica manj onesnaževalne avtoceste, [internet]. [Citirano 8. 11. 2016; 9:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.pithandvigor.com/wp-content/uploads/2012/12/underground_tunnel_hundertwasser.jpg> ©*

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico copyright © so v tej objavi uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

POTREBUJEŠ Jerca 2014/15

PRIMOŽIČ Eli 2015/16

MASNOGLAV Asja 2016/17

URBIHA Neža 2018/19